Tudi pesniki slemajo, mar ne? Mar ne ali so to le prazne marnje, porazne mane, porozne none, zaporne mone, porezane emone [na tem ... mestu me Zloba milostno ... ustreli v glavo in ... skrajša trpljenje bloški ... publiki]

Slam je zunaj, sploh v angleškem jezikovnem okolju, precej razširjen način merjenja poetičnih moči. Pesniki, predpripravljene ali sproti sestavljene pesmi, občinstvo in stroga žirija. Deset jih vstopi, preživi samo eden. No, tako brutalno ravno ni, a na koncu se z lorbarjevim vencem okiti samo en.

V njegovi tekmovalni naravnanosti bi lahko rekli, da je pesniški slem (vsaj pri nas) za poezijo tisto, kar je Impro liga za gledališče. Čeprav na odrih improta ne boste našli zvezdnikov tipa Pavle Ravnohrib in Polde Bibič, na ljubljanskem slemu, ki se ima jutri zgoditi v peto, pa brez problema naletite na kako prominentno ime slovenskega pesništva.

Če se vam zdi, da imate pesem, ki bi jo radi predstavili širši publiki, ali pa radi pesnite iz glave, se v soboto nalimajte v KUDu France Prešeren, kjer bo LUD Literatura zorganiziral (kot že omenjeno) peti ljubljanski slem. Med štirimi preteklimi lavreati sem tudi sam (3. po vrsti), lani pa sem bil tam v vlogi strogega sodnika, in vzdujše je bilo vsakič enkratno. Zatorej urno prebrskajte porumenele pergamente, kamor ste zapisovali svoje verze, stlačite jih v glavo in se narišite v soboto v Kudu. Če ne kot pesnik, pa vsaj kot gledalec.

Peti, zadnji

Pesniški slem

KUD France Prešeren

sobota, 1. december 2007, ob 20. uri

Pesniški slem:

Tekmovanje v izoblikovanem

odrskem podajanju

lastnega pesniškega besedila.

Na pamet.

Tri minute … največ pet!

V živo.

Z navijači!

 

Nova pravila – več svobode:

Besedilo je lahko vnaprej pripravljeno ali celo že zapisano,

povedano pa mora biti na pamet.

Lahko s pomagači (npr. tandem).

Lahko s pomagali (npr. inštrument).

 

Moderator: Boštjan Gorenc Pižama

Žirija: literarna kritičarka Alenka Jovanovski,

lanski zmagovalec Primož Bizjan ter občinstvo.

Glasbeni gost: Jani Kovačič