Pravkar se ukvarjam z urejanjem Gaimanove Coraline, genialne temačne pravljice, ki je primerna tudi za odrasle. Neil Gaiman bukvico otvori s citatom G. K. Chestertona, angleškega pisatelja, novinarja in esejista, ki je zakrivil obstoj očeta Browna, drobnega, okroglega duhovnika, ki z intuitivnim reševanjem zločinov predstavlja dostojen antipod Doylovemu Sherlocku Holmesu.
Tale okroglolični možakar je nekje dejal:
Pravljice so več kot resnične: ne zato, ker nam pripovedujejo, da zmaji v resnici obstajajo, temveč zato, ker nam dopovedujejo, da jih je mogoče premagati.
In zato pravljice niso pomembne samo za mladež temveč tudi za nas, ki smo že trdno zakorakali v življenje.
Amen! na zadnji stavek.
Kdaj pa predvidoma izide?
Se strinjam.
Pravljice so uporabne.
Še danes se spominjam, kako jih je moj oče bral meni in mojemu bratu.
Če ne drugega, pravljica ali risanka prijetno sprosti tudi odraslega človeka, ga vrže (vsaj za trenutek) nazaj v otroštvo in ga naredi otroško čistega.
kdo pa prevaja?
p.s. lepo te je bilo videt vceraj po dolgem casu. upam le, da nisi prevec trpel;)
Prevajala je Jolanda Blokar, izida pa zdajle ne vem iz glave, ker sem doma, ampak enkrat do poletja.
uuuuuuuu zmaji… i like
moram najdet to knjigo 
Hehe, citat zavaja. Ni zmajev v njej. So na videz bolj vsakdanje, a groznejše reči.
Meni so kakšne pravljice čisto obupne. Ne zdi se mi fer, da ta slabi vedno najebejo. Včasih sploh niso sami krivi, da so slabi, pa je ta pravljičen svet tako krut, da vseeno najebejo.
In moralni nauki so še ena obupna zadeva, ki se tako radi tlačijo v pravljice. Moralnih naukov tudi ne maram, če to še ni jasno.
Tako. To je bil moj prispevek o pravljicah. In ja, vedno sem navijala za Buldoge, ko sem brala Mikijev zabavnik. Žal so moji junaki vedno popušili in je zmagal tisti dolgočasni glodavec.
Fino. Obožujem temne pravljice. Necenzurirane, prvinske, recimo slovenske pravljice so kar dobre, jare kače in pa sinjebradec… Arhetipi, ki se podijo po naši duši, moramo živeti z njimi, moramo jim dati prostor in jim ga zopet vzeti, ko mine njihov čas… Pravljice imajo ogromno dušeslovno vrednost, vendar je nekaterim silam, ki jim ni pogodu prvobitna poganska nrav, uspelo le-te zreducirati na osladne princeske. Bljak!
Citat je res prijetno optimističen. Jaz sem eno glavo zmaju že odsekal, problem je, ker gre za dvoglavega zmaja… Že brusim meč.
Pravljice so OK. problem je, ko zacnejo odrasli verjeti vanje.
O.
Sandman je od hudiča, ga pa skrivam pred otroci, da ne bi prehitro pobili svoje starše. Aja, pa še nekaj, kako si pa kaj z westerni, še bolje, s špageti kavbojkami in razpacano rdečo omako na karirastih srajci?
uuu, tudi mene zanima tole… upam da se bom ob izidu še spomnil
sicer pa ena ojdip dve! 
“Sandman je od hudiča, ga pa skrivam pred otroci, da ne bi prehitro pobili svoje starše.”
Z westerni sem bolj bežen znanec, priznam. Ne vem zakaj, ampak intenztivno sem se jim posvečal koncem osnovne šole, ko sem v knjižnici prebral skoraj vse debele kavbojarice, nato pa je zanimanje uplahnilo.
[...] Coraline sme omenil v nekem drugem zapisu[...]
Hmm, se moram pozanimati, če se jo da dobiti v slovenskih knjigarnah v izvirniku. Na Amazonu žal ne morem kupovati. Zakaj pa traja tako dolgo – mislim, do poletja? Lp