V Mladini z večjimi in manjšimi presledki objavljajo stripe pod skupnim imenovalcem Slovenski klasiki. Ko so lani skupaj s Stripburgerjem pozvali avtorje naj priobčijo nove enostranske predelave kanoniziranih in marginalnih del slovenskega slovstva, se je med povabljenci znašel tudi risar Matej de Cecco.
Z Matejem sva se prvič srečala, ko sem ga še kot urednik mladinskega leposlovja na MK povabil k sodelovanju pri stripovski predelavi uspešne slovenske mladinske serije, ki naj zaenkrat še ostane zavita v tančico skrivnosti. Potem pa so urednice pri PILu v iskanju avtorjev novega stripa, ki bi domoval v najstniškem mesečniku, prišle na idejo, da bi znala z Matejem tvoriti zanimiv ustvarjalni par in nama predstavile svojo idejo. Beseda je dala besedo in tako je v poletnih mesecih nastala pilotska epizoda stripa Pilko in Čopka v Narobniji, ki je pred objavo doživela kar nekaj korenitih sprememb, med njimi skoraj popolno vizualno preobrazbo.

Pilko in Čopka v Narobniji - izsek iz stripa

No in med ustvarjanjem mladinskega seriala je Matej omenil par idej za Slovenske klasike. Premlevala sva različne avtorje in dela, imela že narejen luštkan scenarij za Cankarjev Pehar suhih hrušk, ki sva ga skrižala z ropom SKBja, a je bilo dotično delo že poklasicirano in tako ni prišlo v poštev. Nato sva jih premlela še eno par, a sadov ni in ni bilo. Nato se je Mateju posvetilo. S pomočjo prijaznih Pilovih urednic se je zakopal v stare Pile, ko je bila besedica Pil še kratica in je pomenila Pionirski list, ter podrobno preštudiral Kavboja Pipca in Rdečo peso, humorni detektivski serial, ki ga je dolga leta ustvarjal Božo Kos. V glavi je imel že približen zaplet stripa, ki sem ga nato razvijal v par smeri, na koncu pa zavil v to, ki jo boste malo nižje videli. Matej je nato pridodal še ščepec svojih začimb (ob katerih sem se na glas krohotal), vse skupaj zapakiral in poslal naprej.

Tomaž Lavrič, oče Diareje, je bil nad stripom navdušen in obljubil čim prejšnjo objavo, a ko je prišlo do nje, je vmes skočil Murphy in nama z Matejem pokazal osle, ko je tiskarski škrat na mestu avtorja stripa navedel Grega Mastnaka, ki je prispeval strip v predhodnji številki revije. No, v tokratni so se opravičili in objavili najini imeni, vse skupaj pa je pravilno zapisano v arhivu na Mladinini strani.

In ker v dotičnem arhivu hranijo čisto majhne in neberljive sličice stripov, ga priobčujem na tem mestu. Opomba za tiste najbolj brihtne: kliknite na sliko, da se poveča