Tole sem spisal za tvrdkino glasilo, ko sem še urednikoval na Mladinski knjigi. So mi rekli, naj spišem tako, bolj šegavo, ker sem špasen. Ali nekaj podobnega. Če dobro pomislim, niso uporabili ravno teh besed, te bi uporabil Štefan.

Založništvo ima tako kot vsaka panoga svojo terminološko bazo. V njej se skrivajo besede, ki so nam znane iz vsakdanjega življenja, besede, ki jih izven založništva ne boste nikdar slišali, in besede, ki vam zvenijo znano, a v založniškem kontekstu dobijo čisto drugačen pomen. Ob petstoti obletnici rojstva Primoža Trubarja, očeta slovenske knjige, vam torej ponosno predstavljamo priročen slovarček bolj ali manj znanih izrazov, ki je nastal v sozvočju z izgubljenim Trubarjevim pismom, v katerem je zapisal: inu tistim, kateri bodo te Buqvize na ſvitlo daiali, le-tem nai se Saloshniki rezhe, ſai bodejo ſvoie ſolde salagali, de jih bodo lohka isdali.
Spoštovano bralstvo naj nam oprosti neupoštevanje abecednega reda, saj je uredniški odbor slovarčka mnenja, da bo z nizanjem gesel po le njim znani logiki dosegel večji učinek.

Avtor: oseba, ki založniku odda popisane papirje s svojim podpisom. Poleg pogodbe mu odda tudi svoje pisanje, prevod ali ilustracijo. V grobem jih delimo na dve podskupini: tisto, ki pojem rok za oddajo razume kot datum, do katerega je treba delo oddati, in tisto, ki pojem rok za oddajo razume kot datum, ko se lotijo dela.

Urednik: vezni člen med avtorjem in založbo. Prepoznate ga po šopih sivih las in živčnem trzanju desnice, ki stalno črta besede na nevidnem listu pred njim.

Faktor: decimalna številka, ki označuje razmerje med predvidenimi stroški in dobičkom pri izdelavi knjige. Govori se, da so njega dni za izračun faktorjev garali celotni oddelki matematikov in alkimistov, danes pa njihovo delo opravi preprosta excellova tabela.

Program: seznam izdaj vseh knjig za določeno leto. Primerja se ga z avtobusi mestnega prometa v času konice, saj v njem ni nikoli dovolj prostora.

Padalci: knjige, ki niso načrtovane v programu in se v njem znajdejo naknadno. Tehnično gledano gre za klasične padalce, saj ne izvajajo akrobatskih likov.

Lektor: oseba, ki je plačana, da prikrije neznanje slovničnih pravil pri avtorjih.

Korektor: oseba, ki je plačana, da prikrije dejstvo, da tudi lektorji ne poznajo vseh slovničnih pravil. Medtem ko lektorji pregledujejo neoblikovano besedilo, korektorji v roke dobijo že postavljeno knjigo, tako da lovijo tudi oblikovalske kikse. Šušlja se, da korektorski mojstri pri vstopu v ceh dobijo par sokoljih oči.

Ploter: poskusni natis oz. izris besedila, ki ga tiskarna dostavi založbi. Včasih so njihovo vlogo opravljali ozalidi. Odhodu v pokoj navkljub pa vseeno včasih posodijo ime ploterjem.

Likovno tehnični urednik: oseba, ki skrbi, da v knjigah ni vdov in pankrtov, razen če ureja zbrana dela slovenskega socialnega realizma.

Pankrt: prva vrstica novega odstavka in hkrati zadnja vrstica na strani ali v stolpcu. Če vidite kakega likovno tehničnega urednika viti roke in jadikovati: »Kako naj se znebim teh pankrtov?«, ne sklepajte prehitro, da se sramuje svojih nezakonskih otrok.

Vdova: zadnja vrstica odstavka in hkrati prva vrstica na novi strani ali v novem stolpcu. Za njimi ne žalujemo, saj kazijo podobo knjige.

Postavljanje knjig: ne pomeni gradnje kupa knjig, temveč oblikovanje. Z najbolje postavljenimi knjigami se založniki radi postavljajo.

Oprema: zunanja podoba knjige. Ko je knjiga opremljena, jo odpremijo v tiskarno.

CIP: kataložni zapis o publikaciji (iz angleške fraze cataloguing-in-publication). Nahaja se na drugi strani knjige in je neke vrste osebna izkaznica knjige. Ali pa označba velikega brata, da določeno knjigo lažje najde v labirintu knjižnic. Delijo jih v Narodni in univerzitetni knjižnici, dostikrat pa so predmet zgroženih pogledov neposvečenih obiskovalcev, ki na uho ujamejo pogovor tipa: »Ti se pozanimaj za cene knjig, jaz pa bom priskrbel cipe.«

Tiskovna konferenca: predstavitev novih knjižnih izdaj. Število novinarjev je odvisno od obljubljene pogostitve.

Vinski sod: najpogostejša prodajna pot knjižnih novitet v Trubarjevih časih.

Zbirka: osnovna enota knjižne družine. Z uvedbo zbirk so zmanjšali zbrke pri katalogiziranju.