Stranske niše

Gorjupa historija hrastoveljskih bratov, kratka epistolarna zgodba, prvi del

Predgovor: epistolarni oz. pisemski romani v spogledovanju s sodobnimi tehnologijami dobivajo nove podobe. Wertherjeva ročno spisana pisma so stvar preteklosti in na knjižnem tržišču že lahko kupujemo romane, zgrajene izključno iz elektronske pošte, bodisi v bolj klasični pisemski obliki (npr. Veličkovićev Sahib), bodisi tudi bolj ortografsko označenih v maniri okrajšav, smeškov in drugih prvin internetnega [...]

[Nedeljski napev] Writing Far-Fetched Fiction

“Far-fetched fiction” oziroma “za lase privlečena proza” je termin, ki ga je skoval britanski ekscentrični pisec Robert Rankin1 v želji, da bo nekega dne v knjigarnah imel lastno polico. In ker se mu ni dalo tekmovati z najboljšimi avtorji v že uveljavljenih zvrsteh, saj je tako lahko postal najpomembnejši pisec žanra.

ki ga ne smemo zamešati [...]

Slovenski klasiki: Kavboj Pipec in Rdeča Pesa (Božo Kos)

V Mladini z večjimi in manjšimi presledki objavljajo stripe pod skupnim imenovalcem Slovenski klasiki. Ko so lani skupaj s Stripburgerjem pozvali avtorje naj priobčijo nove enostranske predelave kanoniziranih in marginalnih del slovenskega slovstva, se je med povabljenci znašel tudi risar Matej de Cecco.
Z Matejem sva se prvič srečala, ko sem ga še kot urednik mladinskega [...]

Recesija? Pa kaj še! Kako hudo je bilo šele, ko smo bili mladi!

Decembra sem si privoščil komplet vseh štirih sezon Letečega cirkusa Montyja Phytona na devedejih in zdaj takole pred spanjem vsak večer pogledam par skečev ali celih epizod. Sami devedeji sicer nimajo nobenih dodatnih bonbončkov, zaradi česar imajo mogoče višjo vrednost ploščki iz zbirke Personal best, kjer so Pythoni izbrali sebi najljubše izseke in jih pokomentirali, [...]

Anton Borkovič: Dogodek v mestu Gogi

Prvega pozabo, prvega pozabo, prvega spet pozabo.
Evo Prelih, dajmo Prelih, dajmo Prelih… evo skoraj dogodek, eeem tole je zdaj posnetek spet, se opravičujem.
Bo dogodek Bo dogodek? Skoraj no, ni blo, ne.
Škoda za Gogo, da se niso več potrudli.

Poezija v gibanju oz. kaj se pripeti, ko ugasnejo fotografovi reflektorji

Kokodajs je doumel neposreden namig, ki sem mu ga podal v komentarjih pod prejšnjo objavo, in zalaufal fotoštacuno. Znova je dokazal, da je vreden naziva poslovodja.

Našel sem vas, ki me bo nekega dne sprejela kot svojega razsvetljenega vladarja

Na stara leta se bom preselil tja in z visokega trona, obloženega s finim žametom, ogrnjen v brokat delil pravico svojim podložnikom. Ti se mi bodo klanjali in izpolnjevali mojo vsako še tako drobno muho … A vse to leži nekje v prihodnosti. Zaenkrat je edino delovno mesto, ki so mi ga ponudili, mestni čuvaj [...]