Ker sem trenutno sredi prevajalskega projekta in imam vsa računalniška orodja optimizirana, se bo mojemu računalniku Windows change prigodil decembra, ko si bom lahko v miru privoščil, da me vzame v čarovnijo trenutka veličastne noči, kjer bo jutrišnja deca sanjarila v menjavi oken.¹ Tedaj sledi tudi daljši zapis, zaenkrat lahko rečem samo hvala za dve raznobitni priloženi izvedenki kukerletov, saj sem se po mahanju, naj priletijo v mojo smer, za hip zbal, da bom dobil samo 64 bitna in bom moral trofejo predati komu drugemu.

Z drugim ploščkom pa me je včeraj presenetila Nuša, programska vodja cerkniškega kulturnega doma med vožnjo prav tja, kjer sem nastopil s pripovednim varietejem za odrasle, Zgodbami za smeh in srh. Med potjo je klepet nanesel na prireditev dneva pred tem, ko so Cerkničane razživeli Same babe² in Nuša je segla v torbico.
“Tega ti ne smem pozabiti predati,” je rekla nič kaj konspirativno in tudi gesla ni zahtevala. “So rekli, da uživaj v poslušanju in da še vedno ne štekajo, kako se ti uspe zapomniti tako dolga besedila.”
V soju žarometov nasproti švigajočih avtomobilov se je poblisnil nezgrešljivi sanjasti dizajn ovitka za cedeje, ki je v boljših svetlobnih pogojih s pomočjo trotlziheraškega Canona videti takole:

Teden dni tega sem namreč tako kot Same babe na povabilo Jureta Longyke muziciral na Kristalnem mikrofonu, stanovski podelitvi nagrad najboljšim slovenskim napovedovalcem, in smo v zaodrju preživeli prav prijetno špasen večer. Bohlonej za plato, babe, je šla v ušesa med potjo nazaj.

Zdaj pa nazaj k delu, gremo ustvarjat konec sveta.

1. Hehe, kdo pogrunta tole za lase privlečeno aluzijo?
2. raba moške oblike glagola je pravilna, ker inštruvokalno skupino sestavljajo sami desci

Nekje je v ospredju radostni klovn. Drugje je v ospredju žalostni klovn. V sredo je v Cankarjevem domu v ospredju stal zapiti klovn, ki je ravnokar v obcestnem jarku posodomiziral enonogo vlačugo, si ga obrisal v garjavo ovco in nazdravil z ribjim možem iz potujočega cirkusa spak.

Od leve proti desni: šegavi bobnar Adrian, falzetni prednji mož Martyn, Bedanc brez bliskavice ter kontrabasist, žagar in thereminist Adrian

Farmyard Filth, album o mesenih užitkih z živalmi, avtomobili in breznogimi travestiti ter pozabljenih truplih in brcanju palic iz rok upokojencev.

Ko sem dal ploščo v podpis, se je bobnar Adrian namuznil: Sex with animals, eh? V sozvočju z albumom, se je odgovor lahko glasil le: Is there any other?

Na Vesti si lahko pogledate par utrinkov s koncerta. Dobil sem celo glasbeno željo. No, ne ravno. Ko je Martyn pobaral publiko, če ima kako željo, sem zavpil: “Terrible”, pa je odvrnil, da so jo itak kanili zaigrati. In so jo. Tako da mi je bilo potem malo žal, da nisem zafehtaril za Swing ‘Em High.

Skomponirano leta 1947 in od tedaj mokre sanje vseh rodoslovcev, sta jo prva izvajala Lonzo in OScar:

Ker pa je zgornji posnetek brez slike,  še obdelava iz Hensonovega Muppet Showa za vse tiste, ki ste si poželeli še vidnih užitkov.

Pa veder delovni teden in pazite, s kom se spečate.

Fish Heads je največkrat zaprošena glasbena želja na kultni radijski oddaji Dr. Dementa, človeka, ki je pomagal pri vzponu Weird Al Yankovica. Nalezljiv refren, absurdni stihi in resnične ribje glave v videu. Kaj lepšega bi si človek lahko zaželel na ponedeljkovo jutro. Fosforna bomba naravnost med stremence in nakovalce.
Opomba nad črto: Komad se v flmčku začne šele pri dveh minutah deset, tako da lahko časomerni jeziček prestavite na dotično mesto, če nimate časa.

Sam ne skrivam, da sem njegov velik oboževalec, ki mu je rankinovsko metaliterarno preigravanje  priraslo k srcu in se njegove vplive močno čuti v določenih prijemih, ki jih uporabljam pri pisanju. Tole je bil droben intermezzo, da ne bo kak orožnik vpil: “Hop, literarni Cefizelj, pa te imam,” zdaj pa se vrnimo, k možakarju, ki je letos izdal svojo trideseto bukvico, Necrophenia poimenovano.  Ob tem jubileju sicer pripravljam malo daljši zapis za Joker enkrat v bližnji prihodnosti, danes pa bi ob sončavi, ki blago boža naša lica na tole cvetno nedeljo, priobčil pesnitev, ki jo je glavni junak Necrophenie spesnil v čast enemu svojih najljubših pisateljev, Robertu Rankinu.² Prepeva se jo na melodijo ukulelejskega mojstra Georga Formbyja When I’m cleaning windows, ki jo prilagam na koncu za bolj slikovito ponazoritev. Lahko pa si jo poslušate tudi v skrajšani acappela verziji avtorja osebno.

WRITING FAR-FETCHED FICTION

Now I write Far-Fetched Fiction
To earn a couple of bob.
For a lazy blighter
It’s really the ideal job.
I sit in pubs for hours and hours
I drink Harveys, I drink Flowers,
Then I go home for golden showers.
Writing Far-Fetched Fiction.

I sit about and sit about
I sometimes get my ballpoint out.
That really makes the barmaid shout.
Writing Far-Fetched Fiction.

In my profession I work hard
But no one gives a *uck.
It’s blinking J. K. Rowling
Who rakes in every buck.

I drink until my guts explode
I stumble drunken down the road
I wish I’d written The Da Vinci Code
Instead of Far-Fetched Fiction.
(Ukulele solo, with much finger picking,
cross-strums and scale-runs, not to mention
an effective use of grace notes and chromatics.)

In my profession I work hard,
Well no, perhaps I don’t.
I bet I’ll win a Nobel Prize,
Well no, perhaps I won’t.

But like the Murphy’s, I’m not bitter
As long as I can raise a titter.
I think I’ll pop out to the *hitter
And write some Far-Fetched Fiction.

Thank you very much.

Robert osebno (pesmica se začne pri 1:50):

George Formby in izvirno besedilo (plus melodija):

1. ki ga ne smemo zamešati s tistim drugim Rankinom
2. le kdo bi si mislil, kaj?

1. Sadžama – Furam irharce (4:00)
2. Barnes & Barnes – Fish Heads (2:27)
3. Piero Umiliani – Mah Na Mah Na (2:10)
4. N’Toko – manus turbo (3:46)
5. Uršula Ramoves in fantje z jazbecove grape – Kej sma dubl za lwon (1:51)
6. Uršula Ramoves – Pism, ke sa ja piil fantje z Jazbecove grape (0:57)
7. Uršula Ramoves – Ta stara Krjemžarca je viidla (2:50)
8. Čompe – Francoz (2:48)
9. The Tiger Lillies – Vagina (2:05)
10. The Tiger Lillies – Swing ‘em High (2:18)
11.The Tiger Lillies – Freakshow (2:41)
12. Mieskuoro Huutajat – Starspangled Banner (1:37)
13. Paul Anka – Smells Like Teen Spirit (2:44)
14. Paul Anka – Wonderwall (3:37)
15. Richard Cheese – Insane in the Brain (Cypress H (3:19)
16. Richard Cheese – Enter Sandman (Metallica) (1:52)
17. Richard Cheese – Sunday Bloody Sunday (U2) (1:38)
18. Richard Cheese – Chop Suey (System Of A Down) (2:27)
19. Hans Zimmer – Spider Pig (1:06)
20. Marjetka Falk – On Je Rekel Sonce (3:20)

Pa še vrstica za razlago naslova : ritoznojen naj bi pomenil prisojen. Kar naenkrat vino nima tako ogabnega imena. (In your ksiht, Perica!)

Naj za lep začetek tedna najprej zborovsko zasolira laboratorijski pucflek Beaker:

Click here to view the embedded video.

Pa lep delovni teden.

Zanje sem izvedel šele ob napovedi programa letošnjega festivala Carniola, a si jih od tedaj kar redno sučem po titubnih posnetkih. Glasbena in odrska zajebancija na nivoju, preigravanje in nadigravanje klišejev, obenem pa jerbasi smeha. Pa kaj bi jih z besedami hvalil, prepričajte se sami. Tule vam za pokušino napopam par porcij njihovih nastopov, vi pa se odločite, če boste nocoj prinesli pete v srce Gorenjske in se zadrli šejk det ting! Aja, vstopnine ni.

Posnetki s švedske turneje:

Poklon Umi, ki bo ubila Billa:

Iz zaodrja in z odra (brez melodike, a vseeno špasno):

Prvi del naslova se pa nanaša na naslednje spote. Meni najljubši reper, njegov bend, meni najbrži najljubši zahodnoobalec in za konec še oba skupaj. Vse sami stari znanci in sami stari komadi. Tony Bennett je pustil srce v San Franciscu, jaz pa nekje v drugi polovici devetdesetih.

En korak:

Soldati teme:

Duša na ledu:

O katerem delu igr teče beseda?

Za bonus pa še nenapovedana trojica duhovnik, inšpektor in genij (s srednjim sem nekoč po spletu naključij stal skupaj na odru) v zvezdna-vrata-srečajo-starošolske-karatejščine videospotu o križanju src. To je bojda dovoljeno, samo gensko jih ne smemo spreminjati.

Če je komu ušla kaka beseda, najde besedilo tukaj.