Slovenščina: »Kaj naj?«

Preskriptivna slovnica: »Samo trenutek, da si izmislim.«

Deskriptivna slovnica: »Samo trenutek, da preverim.«

Slovenščina: »Whatever.«

Lažni prijatelji

Pathetic (z glasom Branka Miklavca) (samopomilovalno): »Bed mi je.«

Patetičen (z glasom Berta Sotlarja) (pretirano vzneseno): »Sočustvujem, ti uboga para.«

Nauk (z glasom Pavleta Ravnohriba) (neumestno, ker je očitno prebral samo naslov): »Laž ima kratke noge.«

Družinske zadeve

Okolje (osamljeno): »Nikogar nimam.«

Slovenci: »Storimo nekaj za okolje. Naredimo samostalniku pridevnik, da bo imel družino. Pa da bo bolj veselo, mu naredimo kar dva.«

Okolje potreplja okoljsko in okolijsko po ramenih in ju odpelje na zdravo kosilo.

Leta (mirno) minejo.

Slovenski pravopis: »Hmm, kaj vidijo moje preskriptivne oči? To pa ne gre, da bi okolje imelo dva pridevniška otroka. Le kako se bosta zmenila za dediščino, če kdaj umre? Okoljski, od zdaj naprej si kukavičje dete. Pankrt, ki ga ima vsak lektor pravico, kaj pravico, dolžnost zbrcati in ga zagnati v pekel, kjer bo jok in stok in škripanje z zobmi, lahko pa tudi v Pekel, kjer bo na veke vekov Lovru stregel šmarnico.«

Zloben smeh se prikrade iz ust pravopisa.

Primeri rabe v jeziku (ogorčeno): »Pa ne njega, njega imamo raje, saj se več druži z nami.«

Slovenski pravopis (trmoglavo): »Kar sem rekel, sem rekel!«

Okolijski (s solzami v očeh): »Ampak jaz nočem, da gre. Zakaj ne moreva soobstajati skupaj?«

Slovenski pravopis (še bolj trmoglavo): »Kar sem rekel, sem rekel!«

Grom zadoni v daljavi.

Okoljski si nadene beraške cape in se z razglašenimi goslimi pod roko odpravi po svetu.

Rodilnik množine (posmehljivo): »Prav ti je. Po meni bi se zgledoval, pa te ne bi razdedinili.«

Slovenci (večinoma) še naprej uporabljajo okoljski.

Nekateri lektorji (besno) tlačijo okoljskemu i med l in j.

Soglasniški sklop lj (začudeno): »Pa so rekli, da sem nedeljiv.«

Atom (sočutno in slogovno zmedeno): »Čutim tvojo bol. Mene so na isto finto ruknili.«

Okolijski se vse več pojavlja v medijih: »Lejte me, v cajtengih sem, pa na teveju!«

Vse več Slovencev (začudeno) se praska po glavi.

Prhljaj in uši: »Mi si umijemo roke.«

Glas razuma iz ustrezne ustanove: »Hej, nekateri lektorji, kaj če bi dovolili obliko, ki se je v letih prijela v rabi. Tukaj so se sestavljavci pravopisnega slovarja očitno prenaglili.«

Nekateri lektorji (okrcano): »No dobro, dobro, potem pa okoljski.«

Okoljski se vrne v objem družine.

Okolje, okoljski in okolijski (radostno) ne okolišijo, ampak takoj pripravijo raženj.

Zabava (dovršno) se začne.

Vol (pečeno) se obrača.

Vino (rdeče) teče v potokih.

Konec (srečno) razbije lonec.

Mojca Pokrajculja (žalostno) išče novo stanovanje.

Gradbeni lobi (pogoltno) si mane roke.

Avtor (grobo) odseka, preden besedilo postane še bolj absurdno.

Pika (odločno) se postavi.

Nauk (zasopihano) zamudi.

Očitno je v izvirniku pisalo “badly decomposed body”, kar potrdi tudi hitro guglanje, vendar dobesedni prevod v “slabo razpadlo truplo” spremeni strohnel kadaver uboge škotinje v svetniško ohranjeno telo s komaj vidnimi znaki razpada, če sploh kakimi, in najbrž še vonjem po lilijah (kar naj bi po nekaterih teorijah bil vonj svetnikov).
Pravilnejši prevedek bi bil vsekakor “močno” ali “zelo”, vendar sem po urnem preletu članka (slabo razpadlo se mi je namreč prav zapičilo v oči) ugotovil, da to sploh ni bila najhujša napaka. Če zanemarimo pogovorni izraz “penzija” za “pokojnino”, je zanimivo dejstvo, da so v njeno stanovanje vdrli “uradniki”, ki so v izvirni novici seveda “officers”, ki so bili najbrž policisti, saj si težko predstavljam občinske funkcionarje, kako vlamljajo v stanovanje.
Krono pa si nadene pojasnilo, da so njeno smrt odkrili (v članku je bila odkrita v okornem trpniku) “ko je eden izmed sosedov opazil, da v njeno stanovanje, v najvišjem nadstropju stavbe, kaplja voda.” Očitno je njen sosed kak upokojen super junak, ki še vedno s svojim super rentgenskim vidom občasno špega v tuja stanovanja. Pri čemer se nam zastavita dve vprašanji:
1. Kako to, da je s svojim super vidom opazil le kapljajočo vodo in ne trupla?
2. Kdo poštenim bogaboječim občanom lahko zagotovi, da kak podobno sprevržen super junak ta trenutek ne kuka v njihovo stanovanje in se naslaja nad prizori iz njihovega zasebnega življenja? Quis custodiet ipsos custodes?

Ampak ko takole preletim članek še enkrat, je zgodba v prevodu mnogo zanimivejša. Nerazkrojeno truplo, voajerski super junaki in uslužbenci javne uprave, ki s štampiljkami razbijajo vrata (nanje so prej najbrž nalepili kak kolek). To pa dejansko je neverjetno, kakor nam obljublja rubrika članka.