»Kej je to za en šnopc,
k po niim se po samm novembru spahuje,
to šnopc je s samih lesniku,
ke močna jih slana z drevesa osuje.«
Tako zveni začetek pesmi Sadovnak Uršule Ramoveš, ki se mi je najbolj vtisnila v režnje, ko sem pred leti prvič poslušal njeno ploščo Na sunčn dan sm se z biciklam pelu. Visok glas, ki se je zamaknjeno spraševal o poreklu destilata, je po pripovedi o fantu, ki je pred odhodom v vojake med kopanjem jam za jablane razmišljal le o enem dekletu, vzrok razkril s še enim vprašanjem. »Čigave so te kosti s paternoštram prepletene?« Dve minuti pesmi, ki jo je, tako kot vse, ki jih prepeva Uršula, spisal njen mož Janez Ramoveš, me je navdala z občutjem groze in srha, kar ni uspelo namenskim slovenskim horror filmskim stvaritvam tipa Slovanska boginja smrti in Krvnikova stenska slikarija (imena spremenjena, da bi zaščitili nedolžne), pri katerih je bil najbolj grozljivo število gledalcev v kinu.
Temačne podobe na videz idilične kmečke pokrajine so se vile naprej skozi vse njegove zbirke, v zadnji knjigi Skuz okn strejlam kurente pa sestavljajo celotno sliko. Janez Ramoveš v kratkih osemvrstičnih pesmih, ki tvorijo večji del zbirke, z odsekanim ritmom riše prizore smrti, prikazni in človeške okrutnosti. Pri tem ostaja mojster neubesedenega, saj so eksplicitni prizori, ki filmom prislužijo krogec v zgornjem kotu zaslona, največkrat zgolj nakazani. Ali so se zgodili že pred pesmijo:
Adn se z beciklam parpelu je mim.
Kdu j tu?, sa gljedal za njim.
Tu je un. Ta je mrtu.
Tega sa snuč ubil.
ali pa sledijo tik zatem, ko se izteče še zadnji verz
Neč nisa vpil.
Sa parjazan pozdravl.
Bugdej, dwobar dan, hi, hi, hi,
ubit sma vas paršll.
In tu se k tabli radostno javi bralčeva domišljija, ki spodbujena s temačnimi verzi sama zapolni prazne lise v zgodbi. In ta je pasja, saj točno ve, kakšne prizore mora naslikati, da se revež, v čigar glavi prebiva, ponoči prebuja prepoten. Z Janezom sta morilska kombinacija. Priporočam. Le leščerbo pustite za vsak primer prižgano čez noč.
(objavljeno v reviji Stop, 22. 8. 2012)
Če pa ste voljni sami požegnati ušesa obiskovalcev s svojo poezijo, pa toliko bolj. Vstop je prost.
Zadnja moževanja