En je stal in da v omamnih dišavah svežega črnila ne bi telebnil po mizi, so ga podpirali štirje, od tega dva ovita v prosoj.

Tam so stale tri in se pretvarjale, da so ena.

Pa je prišel tisti dan v življenjskem ciklu knjige, ko bukvica odvrže goseničasto podobo pisarniških tiskalnikov in se zavije v kokon ploterja. Kar v vsakdanji slovenščini pomeni, da so v tiskarni naredili zadnji poskusni tisk, preden poženejo tiskarske stroje, in da je to zadnja šansa, da debeli urednik še malo vtakne nos med še puhteče papirje, da preveri, če so vnešeni vsi korekturni popravki in da ni slučajno umanjkala kaka stran. Tista točka pred trenutkom resnice, ko nakracaš čačko svojega podpisa na zajeten špeh papirja in rečeš: “Joža, mi smo pripravljen. Požen!”

In čeprav zlepljeno papirovje resda deluje že skorajda kot prava bukvica, je zadevščina vsaj enkrat debelejša od končnega proizvoda metuljaste knjige, saj izpis ni dvostranski. Takisto pa bukvica še nima ovitka, saj bo le-ta narejen pozneje. Zatorej tudi besedica razgaljeni v naslovu. Gospe in gospodje, v vsej svoji neovitosti: ekskluzivne in šokantne fotografije.

Najprej ena slika urednika pri delu, da vsi, ki ne prenesete groznih reči, odvrnete svoja zrkla od nadaljnih slik. Kdor hoče sliko v večji resoluciji, da bi jo prilimal na špajzo kot odganjalnik otrok ali na vhodna vrata kot protivlomilsko zaščito, naj se oglasi na moj e-mail in se bomo dogovorili za ceno.

Takole je videti gola knjiga iz ptičje …

… in takole iz žabje perspektive.

Fotografu se je zapeljivo nastavila v družbi ameriške deluxe sestrice.

Med prestavljanjem s pisalne mize na polico je gospodu Krikecu ploter padel na prste in mu jih sploščil.

Hagrid je resno vzel nalogo varovanja besedila, le da tokrat v bližini ni bilo Miškota, zato mu je pri tem pomagal kar Čekan.

Kar se nekdo ali nekaj prikaže na obzorju in Hagrida z recitiranjem lastne poezije prepriča, da ga spusti h knjigi.

Da, to ni bil nihče drug kot Vogon Yeltz, ki se je očitno odločil, da frdumane grblaajneee zelene niso čtivo za vsako priložnost, in je posegel po Svetinjah smrti. Ko sem mu hotel knjigo izmakniti izpod prstov, je zagolčal nekaj o graditvi obvoznice in moji hiši, tako da raje nisem več silil vanj.

Ura in dan, ko razumni možje in žene odvržejo vsakdanje skrbi (ako tega niso postorili že poprej v dnevu ali celo tednu), ter se predajo nebrzdanemu razvratu, ki so ga čemerni prednamci poimenovali veseli december. Vroča sapa greje roke, ki čakajo na plastični kozarček kuhanega vina, da se ne bi na nohtih zalesketalo ivje, oči že rahlo megleno strmijo tja nekam pod nebo kot pisatelju iz Zvezdice zaspanke, ki ni našel zagamane rime na lonec, in decimeter za njimi elektroni kar malo počasneje potujejo med gangliji. Spokojna idila, ki jo vsake nekaj sekund preseka prediren pok predrzne petarde primitivnega pokavca¹, in ščemeče pričakovanje silvestrske noči, skozi katero nas bodo popeljali zimzeleni napevi Borisa kopitarja in Alfija Nipiča. Otožno odkimavanje, ko Andrej pečenko pove, da v novo leto ne bomo odšli obdani z belo opojnostjo².

In medtem, ko se ti fragmenti na razkošno razsvetljenih ulicah slovenskih mest spajajo v pisani kolaž počasnega opijanja, nekateri ždimo doma, noge nam grejejo topli, z ovco podloženi copati, miza pred nami pa se šibi pod korekturami sedmega Harryja Potterja, ki morajo biti pregledane do tretjega januarja.

Hmmm, ne vem sicer, zakaj sem za prejšnji stavek izbral množino. Kaj veš, mogoče pa je kje kdo, ki ga tarejo enake obveznosti.

glasbeno sponzorstvo zapisa: Make up 2: Kdo je ta, ki žurat ne zna

dokazno gradivo (Slikano z webcamom. Če se vam fotografije zdijo preveč zrnate, z njimi nahranite kokoši) :

Ime na mapi je spremenjeno, da v primeru ropa napadalci ne bi ugotovili, kaj se skriva v njej.

Tole je gomila papirja, čez katero se moram prebiti.

Tu pa je taista grmada, slikana s človekovim najboljšim prvojanuarskim prijateljem, da dobite občutek, koliko je visoka.

In za konec iskreno žalostno lice nekoga, ki dela na ta bakanalski večer. Roko, ki je pripomogla k ustvarjenju izraza, bomo odstranili v postprodukciji.

1. zaradi takih struktur se me je prijel naziv aliterat
2. snegom, ne koko