Usmeritev samostojne Špehšpilje ostaja podobna tisti, ki se je stiskala ob materino krilo, kamra za moje zgodbovne pisarije in prebliske, se bo pa najbrž kaj več govorilo še o prevajanju, ne toliko teoretsko kot praktično, ko bom kdaj v dilemi in si bom zaželel debate, ki bi me pomagala usmeriti v pravo smer.¹ Razmišljam tudi o redni tedenski rubriki, ki bi predstavljala bizarne in zabavne štiklce², vendar bom z njo počakal do septembra. Prav tako bom najbrž spisal kak zapis več o standupu.

Obenem s svežimi škrabarijami bo ob splovitvi nove domene na svoj račun prišel Strijamož, junak kratkih zgodb, ki sem jih njega dni pisal za Zapik, revijo Kluba študentov Kranj, in ki se v jeseni najbrž vračajo na njegove strani. Z rednim trodnevnim razmakom bom tako od ponedeljka dalje ponovno objavil njegove prigode v kronološkem zaporedju, da ga spoznajo bralci, ki Špehšpilji ne sledijo od samega začetka, ko sem v mlečnozobi vnemi zmetal celoten Strijamožev opus na blog v enem dnevu.

Na koncu še zahvala kolegu Kokodajsu, ki mi je nesebično pomagal z oblikovno podobo Špehšpilje, saj bi bilo brez njegovega truda vse skupaj bolj kockasto in predvsem šlampasto.

Zatorej dobrodošli v Špehšpilji, naj vam njena senca nudi prijeten hlad v poletnih dneh, pozimi je pa v jamah tako ali tako toplejše kot na površju. In oprostite ji, če se ji bo na začetku kdaj kaj kolcnilo.

1. Za to sicer že imam odlično kompanijo na prevajalskem forumu, ampak za kako zadevščino bo prijalo prebrati tudi bolj laiška mnenja končnih uporabnikov
2. pesmi, ne petke