Na obisk je prišel boter jež. Hruške mi sicer ni prinesel, se je pa spešno zapletel v pogovor z mano in mi jel razpredati, kako mu je moja garaža všeč, kako bi v njej krešnil za par dni, naredil bi kakšen žur, poklical kolega murna, da bi zagodel kako na gosli, saj je zdaj poletje in muren nima drugega dela, kakor da svirililisvirilaja naokrog po veselicah in še in še. S svojim leporečenjem me je tako ovil okrog prsta, da sem mu skoraj dovolil nekaj dni prebiti pri meni, ko sem se spomnil, kaj mi je njega dni zaupala botra lisica …

… Bila je mrzla zima, tako mrzla, da so se pingvini, ki so na počitnicah taborili na obronkih gozda, ki z vzhodne strani zamejuje našo vas, ovijali v volnene šale, se greli ob tabornem ognju in srkali domače žganje.¹ Nekega večera sem kot običajno zavil v vaško krčmo, kjer me je krčmar, boter jazbec, toplo sprejel in mi nalil zvrhano šilce pelinkovca oziroma več njih. Srkal sem tretjega ali četrtega, ko sem iz temnega kota ob kaminu, v katerem je tlelo na pol dogorelo bukovo poleno, zaslišal pretresljivo hlipanje, ob katerem bi še kamen potočil solzo, če ne solze, pa vsaj nekaj drobirja. Zahomotana v ocufano in zakrpano odejo je za vegasto mizo sedela botra lisica, ki se je v medlem soju stenske leščerbe zdela skrušena, potrta in še en pridevnik, ki opisuje malodušnost. Prisedel sem in ji naročil čašo krepkega žganja. V motnih očeh se je poblisnila hvaležnost in po nekaj požirkih se ji je razvezal jezik.
Med krčevitim hlipanjem mi je razodela, kako se je usoda kruto poigrala z njo. Velikodušna in dobrosrčna, kakršna je, je v svoj kvartir povabila botra ježa. Ta jo je namreč prosil za kak suh in gorak kotiček, ker mu to leto na črnem trgu ni uspelo kupiti moške odločbe za študentski dom,  in ji obljubljal, da ji bo dobroto stotero povrnil. Naivna rusorepka ga je sprejela pod streho in že čez nekaj dni jo je mali pritepenec z bodicami zrinil prek praga, ji zaskvotal duplino pod starim hrastom in v njej začel prirejati koncerte takrat še underground violinista murna …

… zdrznil sem se iz zamaknjenega stanja, v katerega me je povedlo ježevo medeno besedičenje in se odločil, da ne bom ponovil zvitorepkine napake. Odprl sem svojo skrinjo z inventarjem in se razgledal po njej:

Čeprav sem nagonsko segel po lvl 1 Verigi za rave, saj se je tedaj na drugem koncu domovine ravno odvijala DiscoNautica, mi je sedmi čut dejal, naj pogledam še enkrat, in še dobro da sem. Izbral sem lvl 80 Plavi afro na drogu in pred ježem odplesal par korakov iz mjuzikla Jožef in njegov čudoviti pisani plašč v tehnikolorju in dolby stereu. Jež je otrpnil in se skotalil s kupa kartonov, toda na tleh se je zvil v klobčič in ni hotel naprej.

Urno sem skočil nazaj k skrinji in iz nje povlekel lvl 15 Žarnico za ideje. Posvetilo se mi je, da bi lahko iz Žarometa, Prinašalca komunizma, WD-ja, Polzajemalke, Klešč za manikuro trolov in WTF je toja sestavil katapult, s katerim bi ježa izstrelil iz garaže, vendar mi je manjkala napenjalna vrv, tako da je bila zamisel žal neizvedljiva. Ko sem že skoraj obupal in pričel nabirati svoje imetje v culo, da bi bil pripravljen, ko me bo mali bodičar izgnal iz moje hiše, sem v kotičku skrinje zagledal rešiteljico:

Z zanosom sem jo potegnil na plano in planil nad plenilca domovanj. Ko je jež zagledal omelo, ki sem ga oberoč vihtel nad glavo, mu je srce padlo v hlače, pobral je šila in kopita ter jo brez slovesa ucvrl prek praga.

“Srečno hodi,” sem dejal, minister Gregor pa mu je prodal pet odstotkov lastniškega deleža v Ultri SUM.

PRIPIS: Ravno ko sem zaključil s tem pisanjem, sem skozi okno zagledal sosedovo družino, ki se odpravlja na potovanje. Čudno, da odhajajo na počitnice s solzami v očeh in glasno ihteč, zame je bil dopust vedno vesela priložnost.

PRIPIS 2: Krasno, sosedovi so na počitnicah, doma pa pustili na glas prižgan gramofon. Le kdo bo cel teden ali dva prenašal to violinsko glasbo …

1. Bojda so neke noči s podrtimi bruni na cesti ustavili avtobus na zadnji nočni vožnji in ubogemu šoferju ukradli grelec webasto, a ta zgodba ni potrjena, saj naj bi jim grelec skrivoma prodal sam šofer, ki se je utapljal v dolgovih zaradi izgub na poker avtomatih v mini casinoju nasproti vaške pošte.